Slovenija v misijah
Leto 1997 je bilo prelomno leto za aktivnejšo vlogo Slovenije kot članice mednarodne skupnosti pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, saj so se tega leta prvič na misijo v tujino napotili tako pripadniki Slovenske vojske (SV) kot tudi prvi civilni policisti (Juvan 2010, 1). Prva enota SV, ki je štela 25 pripadnikov, je leta 1997 sodelovala v mirovni operaciji ALBA v Albaniji, pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Od takrat je mogoče zaznati bistveno številčno povečanje sodelovanja pripadnikov SV v misijah v tujini, ki je vrhunec doseglo leta 2007, ko se je na misijo na Kosovo v sile KFOR prvič odpravil celotni bataljon SV. Leta 2010 je na misijah in operacijah v tujini sodelovalo 449 pripadnikov SV (Juvan 2010, 2).Slovenija je takrat sodelovala v 13 mirovnih operacijah, med drugim v misiji v Darfurju (UNAMID), mirovni misiji Združenih narodov v Sudanu (UNMIS) ter misiji Združenih narodov v DR Kongu (MONUC) (Roglič 2010). Trenutno pa prispeva pripadnike za misije UNTSO (operacija OZN na Bližnjem vzhodu), UNMIK (misija OZN na Kosovu) in UNIFIL (sile OZN v Libanonu) (Permanent mission of the Republic of SLovenia to the United Nations. n.d.), v vseh mednarodnih operacijah in misijah pa je leta 2011 delovalo približno 450 pripadnikov Slovenske vojske (Slovenska vojska 2011).
V mirovnih operacija sodelujejo visoko specializirani pripadniki vojske. Sloveniji je v razmeroma kratkem obdobju uspelo usposobiti pripadnike in pripadnice Slovenske vojske za visoko profesionalno udeležbo v mirovnih silah, za katero je država dobila pozitivne ocene. Prav tako je Slovenija razvila določeno mero raznovrstnosti v udeležbi v mirovnih operacijah, ki ji dajejo osnovo za opravljanje dolžnosti do mednarodnega miru v celoti (Türk 2011).
V mirovnih operacijah se krepi tudi policijska komponenta. Z razvojem mirovnih operacij bo ta komponenta postajala vse pomembnejša, zato mora Slovenija najti načine za krepitev in razvoj te komponente. Na pomembnosti pridobivajo tudi civilne komponente mirovnih operacij. Slovenija na tem področju šele začenja svoje delovanje, vendar pa se zaveda, da bo ravno civilna komponenta tista pri kateri bo lahko največ prispevala (Türk 2011).
Slovenska vojska je doslej sodelovala v sledečih mirovnih operacijah (Grošelj, 2007):
- v okviru OZN: operacija OZN na Bližnjem vzhodu (UNTSO), operacija OZN na Cipru (UNFICYP) ter misiji OZN na Kosovu (UNMIK);
- v okviru OVSE: operacija Alba;
- v okviru NATO: stabilizacijske sile v Bosni in Hercegovini (SFOR), mednarodne sile na Kosovu (KFOR), mednarodne sile v Afganistanu (ISAF);
- v okviru EU: operacije Concordia, Althea, evropske sile v DR Kongo;
- ter drugih mednarodnih operacijah slovenske vojske: Nato sile v Albaniji (AFOR), Nato misija v Iraku (NTM-I), operacija v Pakistanu.
Slovenska policija je doslej sodelovala v sledečih mirovnih operacijah (Grošelj, 2007):
- mirovna operacija Zahodnoevropske unije (MAPE);
- v okviru OZN: prehodna uprava OZN na Vzhodnem Timorju (UNTAET/UNMISET), mednarodne policijske sile OZN na Kosovu (UNMIK-CIVPOL), urad visokega predstavnika v BiH (OHR);
- v okviru OVSE: Kosovska policijska akademija OVSE (KPSS), opazovalna misija OVSE v Skopju (SMMS);
- v okviru EU: policijska misija EU v BiH (EUPM 1 in 2), Proxima EUPOL;
- ter drugih mirovnih operacijah slovenske policije: mednarodna policijska misija v Afganistanu (IPTM), mednarodni policijski izobraževalni center v Jordaniji (JIPTC).
UNIFIL
Prvotno je Varnostni svet ustanovil misijo UNIFIL marca 1978, da bi potrdil izraelski umik iz Libanona, ponovno vzpostavil mednarodni mir in varnost ter pomagal libanonski vladi pri vzpostavljanju efektivne avtoritete na tem območju. Mandat misije je bilo treba dvakrat prilagoditi zaradi razvoja dogodkov v letih 1982 in 2000.
Po krizi julija in avgusta 2006, je Varnostni svet okrepil misijo in se odločil, da bo poleg prvotnega mandata, misija med drugim nadzorovala tudi prenehanje sovražnosti, spremljala in podpirala libanonske oborožene sile, ko se te razporejajo južno od Libanona, in razširila svojo pomoč, da bi zagotovili humanitarni dostop do civilnega prebivalstva in prostovoljno in varno vrnitev razseljenih oseb(UN Peacekeeping 2011a).
Ozadje
Libanon, bližnjevzhodna mediteranska država, je dosegel samostojnost leta 1947. Od takrat se v državi nenehno izmenjujeta obdobji miru in politične nestabilnosti. Izrael je zaradi napadov Palestinske osvobodilne organizacije leta 1978 vkorakal v Libanon, da bi uničil palestinska oporišča. Varnostni svet OZN je z resolucijama št. 425 in 426 marca 1978 dosegel prekinitev spopadov in ustanovitev ter poznejšo napotitev sil UNIFIL (United Nations Interim Force in Lebanon) v južni Libanon. Kljub dolgoletni prisotnosti mirovnih sil na terenu, pa obstoječe naloge misije izvirajo iz resolucije VS ZN 1701 (2006), ki je bila sprejeta po koncu spopadov med izraelsko vojsko in Hezbolahom na območju južnega Libanona. Mandat misije obsega nadzor/spremljanje prekinitve spopadov, nadzor območja Libanona južno od reke Litani in sodelovanje z libanonskimi varnostnimi silami, ki so dolžne na območju nadzora UNIFIL razorožiti vse oborožene skupine in posameznike.
Presek stanja
V UNIFIL je po zadnjih podatkih 12.235 vojaških oseb. Sile prispeva 31 držav (največ Italija - 2.585, Francija - 1.437, Indonezija – 1.248 in Španija - 1.046). Zaradi velikega angažiranja EU držav v misiji, velja UNIFIL za eno redkih »evropskih« OZN operacij, saj države EU prispevajo več kot polovico vseh sil.
Slovenska vlada je 7. septembra 2006 sklenila, da na operacijo UNIFIL napoti 12 pripadnikov Slovenske vojske in s tem prispeva k reševanju razmer v Libanonu. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije udeležili decembra 2006. Zaradi obsega nalog, se je slovenski prispevek v letu 2007 povečal še za dva pripadnika in trenutno šteje 14 vojakov.
UNTSO
Ustanovljena maja 1948, je bila UNTSO prva mirovna operacija, ki so jo ustanovili Združeni narodi. Od takrat so vojaški opazovalci v okviru UNTSO ostali na Bližnjem vzhodu, da bi spremljali prekinitev spopadov (ceasefire), nadzirali sporazume o premirjih (armistice), preprečevali stopnjevanje izoliranih incidentov ter pomagali drugim mirovnim operacijam ZN v regiji, pri izpolnitvi njihovih pooblastil.
Osebjemisije je prav tako na voljo, da v kratkem času, oblikujejo jedro nekaterih drugih mirovnih operacij po vsem svetu. Razpoložljivost vojaških opazovalcev UNTSO za skoraj takojšnjo razmestitev, po tistem ko je Varnostni svet oblikoval novo misijo, je ogromno prispevala k zgodnji razmestitvi in uspehu teh novih operacij(UN Peacekeeping 2011b).
Ozadje
Misija UNTSO je bila vzpostavljena leta 1948, kot prva mirovna operacija OZN. Namen misije je nadzor premirja med Izraelom in sosednjimi državami, preprečevanje posameznih konfliktov in podpora drugim operacijam OZN v regiji.
UNTSO je kot oblika delovanja mednarodne skupnosti na Bližnjem vzhodu prisotna že več kot 60 let in kot taka počasi postaja konstanta mirovnih prizadevanj v regiji. Njen namen, ki je izključno opazovalne narave, je nadzor premirja med Izraelom in sosednjimi državami, preprečevanje posameznih konfliktov in podpora drugim operacijam OZN v regiji, z največjim poudarkom na UNIFIL in UNDOF.
Presek stanja
Misijo UNTSO, ki je izključno opazovalne narave, trenutno sestavlja 151 vojaških opazovalcev iz 23 držav. Delovanje misije podpira še mednarodno civilno osebje (97) in lokalno osebje (126).
Slovenski prispevek v operacije ZN je v primerjavi s sodelovanjem v MOM Nata in EU majhen. Kljub temu pa je sodelovanje v dveh misijah (UNIFIL in UNTSO) skoncentrirano na območje Bližnjega vzhoda, kar nakazuje na strateško pomembnost te regije za Slovenijo. Prav tako je pomembno dejstvo, da je Bližnji vzhod skupaj z Afriko izjemno varnostno nestabilno območje, kjer so misije ZN edini dolgoročnejši faktor, ki odpirajo opcijo stabilnejše prihodnosti. Zato je tudi s tega vidika povečano sodelovanje razvitih držav (tudi Slovenije) bistvenega pomena.
Slovenija sodeluje v UNTSO od leta 1998 in sicer konstantno z dvema vojaškima opazovalcema. Naloga slovenskih vojaških opazovalcev je nadzorovanje ohranjanja premirja in drugih sprejetih dogovorov med sprtima stranema na območju Izraela, Libanona in Sirije. Slovenska vojska je do sedaj tudi že dvakrat prevzela vodenje pisarne ZN za zveze v Bejrutu, ki skrbi za komunikacijo z libanonskimi oblastmi o zadevah povezanih z UNTSO in za vzdrževanje stika z državami, ki prispevajo vojaške opazovalce ter drugimi agencijami ZN v Libanonu.
Pot naprej
2009 je Vlada RS sprejela odločitev, da bo SV tudi v prihodnje sodelovala v operaciji UNTSO, in sicer z do petimi pripadniki. Na podlagi sprejetega sklepa bo SV v letu 2010 zagotavljala redno rotacijo štirih vojaških opazovalcev v 12 mesečnem ciklusu, občasno pa, glede na razpoložljivost, tudi vodjo vojaških opazovalcev v določenem sektorju.