Razvoj mirovnih operacij po drugi svetovni vojni, od leta 1947, ko je prišlo do prve pobude za morebitno operacijo v okviru ZN, pa do danes, lahko razdelimo na tri ključne faze:
1. faza: od leta 1947 do 1956, ko se razvijajo predvsem opazovalne misije z manjšim številom vojaških oseb, s praviloma bolj diplomatskimi kot vojaškimi pooblastili;
2. faza: od sueške krize leta 1956 do leta 1988, ko se razvije veliko število dolgotrajnih operacij za ohranjanje miru, povezanih s konflikti hladne vojne. Obdobje se konča z le petimi mirovnimi operacijami, toda leto 1988 je tudi leto začetka konca hladne vojne;
3. faza: po letu 1988, ko se zelo poveča število mednarodnih oboroženih spopadov in posledično število mirovnih operacij (Jelušič v Marinčič 2005, 50).
Ustanovna listina ZN ne omenja mirovnih operacij. Pojavile so se v specifičnih razmerah hladne vojne kot edina metoda reševanja konfliktov, ki je bila sprejemljiva za vse stalne članice Varnostnega sveta.Prihajalo je do regionalnih konfliktov, kjer je bilo prenehanje sovražnosti v interesu tako Sovjetske zveze kot Združenih držav Amerike, obenem pa nobena ni bila pripravljena trpeti intervencije druge velesile (Grabrovec 2007, 4).
Od tradicionalnih mirovnih operacij …
Mirovne operacije OZN so se začele razvijati v obdobju hladne vojne kot sredstvo za reševanje meddržavnih sporov. V tem času so pod poveljem OZN začeli pošiljati neoborožene ali manj oborožene vojake iz različnih držav med oborožene sile nekdanjih vojskujočih se strani. Mirovne sile se je vpoklicalo le, če so glavne mednarodne sile podelile vlogo OZN za posredovanje v spore, ki so ogrožali regionalno stabilnost, mednarodni mir in varnost. V to so se uvrstile tudi številne t. i. “zastopniške vojne” z udeležbo držav, sodelujočih z velikimi silami.
Od mirovnih sil se ni pričakovalo bojevanja z orožjem. Na območja sporov so jih največkrat poslali takrat, ko je bilo premirje med nasprotujočimi stranmi že vzpostavljeno in ko so strani v sporu v to že privolile. Vojaške enote OZN so na teh območjih delovale kot opazovalke z nalogo nepristransko poročati o spoštovanju premirja, umiku vojakov in drugih elementih mirovnih pogodb. S tem je OZN pridobila več časa in prostora za diplomatske pogovore ter ugotavljanje vzrokov spora.
… do večdimenzionalnih mirovnih operacij
Po koncu hladne vojne se je vloga multilateralnih mirovnih sil in mirovnih sil OZN spremenila. V novem kooperativnem duhu je Varnostni svet začel oblikovati obsežnejše in kompleksnejše mirovne misije OZN, pogosto z namenom implementacije obsežnih mirovnih pogodb med nasprotujočimi si stranmi znotraj države. OZN je v mirovne operacije, da bi dosegla čim trajnejši napredek, začela vključevati tudi vse več nevojaških elementov. Leta 1992 je ustanovila Oddelek za mirovne operacije, s katerim je želela podpreti naraščajočo zahtevo po kompleksnejših mirovnih operacijah.
V splošnem so bile nove operacije uspešne. V El Salvadorju in Mozambiku so na primer mirovne sile OZN ponudile načine za doseganje trajnejšega miru. Nekatera prizadevanja so propadla, morda tudi zaradi preveč optimistične ocene o tem, kaj vse lahko mirovne sile OZN dosežejo. Med izvajanjem kompleksnih misij v Kambodži in Mozambiku je Varnostni svet OZN obenem razpošiljal mirovne sile tudi na sporna področja, kot je Somalija, kjer ni bilo med sprtimi stranmi zagotovljenega ne premirja niti medsebojnega dogovora. Zato te operacije pri izvrševanju svojih mandatov niso imele delovne moči, pa tudi politične podpore ne. Neuspehi – najbolj znan je pokol v Srebrenici v Bosni in Hercegovini leta 1995 in genocid v Ruandi leta 1994 – so pripeljali do obdobja zmanjševanja tovrstnega sodelovanja in notranje preiskave mirovnih sil OZN.
Sodobne mirovne operacije so večstranske, večrazsežne in večnacionalne oziroma večkulturne. Večstranske mirovne operacije so zaradi večjega števila udeleženih strani: etnične frakcije, mirovne sile, OZN in ostali mednarodni udeleženci. Večrazsežne mirovne operacije so zato, ker sodelujeta vojaška in civilna sestavina ter civilna policija. Vojaška sestavina je odgovorna za nadzor in kontrolo premirja, za razorožitev in demobilizacijo bojevnikov, nadzor umika tujih sil, za razminiranje in opozarjanje na minsko nevarnost ter skrbi za varnost vseh organov OZN v mirovnem procesu. V osnovi vojaške sile podpirajo civilno sestavino pri njenem delu. Civilna policija je vedno bolj vključena v mirovne operacije, kjer odigrava svojo vlogo med vojaškimi in civilnimi subjekti. Deluje pod okriljem Varnostnega Sveta OZN pri zagotavljanju in nadzorovanju javnega reda in miru. Civilna sestavina, ki se deli na agencije OZN, nevladne organizacije (NVO) in različne prostovoljne organizacije, omogoča vzpostavitev političnih, ekonomskih in socialnih pogojev za normalen razvoj
postkonfliktne družbe. Večnacionalne in večkulturne mirovne operacije so zato, ker vse sestavine mirovnih sil prihajajo iz različnih držav, iz različnih političnih in kulturnih okolij. Osnovne značilnosti teh operacij so: okrepljene vojaške zmogljivosti, boljša koordinacija med različnimi dejavniki, ter med vojaško in civilno sestavino, ki sta udeleženi pri izvedbi operacije (Marinčič 2005, 35).