Mirovne operacije so najbolj izstopajoč del dejavnosti OZN v zavesti svetovne javnosti. Navkljub posamičnim neuspehom, izmed katerih nekateri dosegajo razsežnosti humanitarnih katastrof, je njihova bilanca po skoraj šestdesetih letih pozitivna: mirovne operacije ZN so na različnih koncih sveta preprečile poglobitve in razširitve oboroženih konfliktov, ustvarile pogoje za vzpostavitev učinkovite oblasti v nestabilnih državah ali celo nadomestile nedelujočo državno oblast. Te cilje mirovne operacije ZN zasledujejo in razvijajo tudi danes, ta trenutek s petnajstimi različnimi mirovnimi operacijami, v katerih deluje skoraj sto tisoč posameznikov (Grabrovec 2007, 1).
S koncem hladne vojne in prenehanjem osnovnega realpolitičnega vzroka za ustanavljanje mirovnih operacij je ob koncu osemdesetih let začel nastajati nov model mirovnih operacij, ki je vključeval vedno nove komponente in ni bil omejen na mednarodne konflikte, ampak je bil uporaben tudi v primerih državljanskih vojn in drugih notranjih konfliktov (Grabrovec 2007, 5).
V letih 1989 in 1990 je v Jugozahodni Afriki delovala UNTAG (United Nations Transition Assistance Group), ki je vključevala obsežno civilno komponento za izvajanje političnih,humanitarnih in administrativnih nalog pri vzpostavljanju neodvisne Namibije. Podobnostrukturo in naloge so imele tudi UNTAC (United Nations Transitional Authority in Cambodia) v Kambodži v letih 1992 in 1993 po koncu dolgoletne državljanske vojne inUNTAET (United Nations Transitional Administration in East Timor) ter UNMISET(United Nations Mission of Support in East Timor), ki sta delovali na Vzhodnem Timorjupred pridobitvijo neodvisnosti leta 2002 in po njej. Zadnja dosežena stopnja v razvoju mirovnih operacij je UNMIK (United Nations Mission in Kosovo). Po koncu zračnih napadov NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo jeVarnostni svet ZN z resolucijo 1244 10. junija 1999 vzpostavil dvodelno misijo: prvi del,t.i. international security presence, je avtorizirana prisotnost sil NATO na Kosovu, drugidel, t.i. international civil presence, pa je kompleksna prehodna uprava, ki jo je vzpostavilgeneralni sekretar in ki je za nedoločen čas prevzela naloge državne oblasti. Zelo širokmandat obsega vse vladne in zakonodajne naloge, nadalje nadzor nad pravosodjem,podporo gospodarski obnovi, vzpostavitev in varovanje varnosti in reda, izgradnjo državnihinstitucij in demokratizacijo družbe in državne oblasti (Grabrovec 2007, 5–6).