Pri mirovnih operacijah gre za ad hoc operacije, ki z vidika avtorizacije in financiranja to tudi ostajajo, čeprav se je z večletno prakso razvil vzorec in načela delovanja ter njihov organizacijski okvir. Pravno večina raziskovalcev in akademikov tovrstne operacije umešča med 6. poglavje (Mirno reševanje sporov) in 7. poglavje (Vsiljevanje miru) Ustanovne listine OZN (UL OZN), čeprav formalno tovrstne operacije v UL OZN niso opredeljene (Grošelj 2007, 14). Ustanovna listina OZN podeljuje Varnostnemu svetu OZN pravice in dolžnosti, da s skupno dejavnostjo ohranja mednarodni mir in varnost. Varnostni svet OZN je torej ključni organ OZN, ki oblikuje in določa mandat (cilj, trajanje, velikost, območje in poveljnika mirovnih sil) ter avtorizira mirovne operacije (Grošelj 2007, 14). Zaradi tega Varnostni svet navadno potrjuje mirovne operacije, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Mirovne operacije lahko organizira in izvaja neposredno OZN, lahko pa njihovo organiziranje in izvajanje v okviru regionalizacije oz. delegiranja ali kjer je neposredna vpletenost OZN neprimerna ali neizvedljiva,prepusti regionalnim organizacijam kot so Arabska liga (AL), Organizacija ameriških držav (OAD), Organizacija afriške enotnosti (OAE) oz. Afriška Unija (AU), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Skupnost neodvisnih držav (SND), Gospodarskemu združenju zahodnoafriških držav (ECOWAS) in Natu ali koalicijam zainteresiranih držav(Grošelj 2007, 14). Mirovne operacije so torej sestavni del nacionalnega in mednarodnega varnostnega načrtovanja, kar pomeni neizogibno sodelovanje udeleženk z mirovnim in varnostnim delom OZN (Marinčič 2005, 49–50).
Mirovna operacija se sproži na podlagi odločitve Varnostnega sveta ZN. Obstaja natančen postopek, funkcije in odgovornosti različnih akterjev v OZN pri odločanju o mirovni operaciji. V zapletenem procesu odločanja razlikujemo štiri hierarhične, organizacijske ravni: prva je VS, ki odloča o mirovni operaciji, na drugi je Generalni sekretar, na tretji je Poveljnik mirovnih sil in njegovo poveljstvo in na četrti ravni so nacionalne sile s svojim poveljnikom (Marinčič 2005, 52–53).
Varnostni svet je odgovoren za avtorizacijo mirovne operacije in za opredelitev mandata. Resolucija VS zahteva 9 glasov za, vključno z glasovi petih stalnih držav članic. Odločitev VS ni podrejena nadzoru katerekoli druge organizacije ali Generalni skupščini OZN. Resolucija o novi mirovni operaciji je pogosto utemeljena na predlogih ali poročilu Generalnega sekretarja. VS naloži Generalnemu sekretarju, da oblikuje mandat mirovnim silam, kakor tudi podrobnosti njihovih funkcij. Mandat pogosto omejijo na tri mesece, ki se na podlagi poročila GS o razvoju mirovne operacije v VS, lahko podaljša. Ta določitev otežuje dolgoročno načrtovanje mirovne operacije (Marinčič 2005, 53).