Poigravanje z vojno in mirom na vzhodu Ukrajine

Ukrajinska vojska v bližini Slavjanska. (Foto - Gleb Garanich, Reuters Pictures)4. september 2014, Kijev, Moskva − Medtem ko se v Walesu danes začenja dvodnevni vrh članic zveze Nato, na katerem bo beseda tekla predvsem o vse bolj zaostrenih razmerah v Ukrajini, je konflikt med tamkajšnjo vlado in uporniki z vzhoda države še naprej glavna tema tudi v Kijevu in Moskvi.

Tako iz Ukrajine kot Rusije so včeraj prišle spodbudne informacije o reševanju krize. Iz urada ukrajinskega predsednika so namreč sporočili, da sta se Petro Porošenko in njegov ruski kolega Vladimir Putin strinjala o režimu za prekinitev ognja, torej o korakih, potrebnih za dosego dogovora med Kijevom in uporniki. Tudi v Kremlju so potrdili, da sta voditelja razpravljala o rešitvi konflikta v Ukrajini in se večinoma strinjala o ukrepih, potrebnih za dosego miru. Že pred tem je Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov sporočil, da sta si stališči ruskega in ukrajinskega predsednika glede reševanja krize v Ukrajini zelo podobni.

Putin je zatem sinoči predstavil tudi mirovni načrt za rešitev konflikta v sedmih točkah, o katerem sta se, kot so potrdili v uradu ukrajinskega predsednika, s Porošenkom dogovorila med telefonskim pogovorom. Prva točka mirovnega načrta predvideva ustavitev vseh vojaških operacij tako na strani ukrajinskih sil kot na strani upornikov. Načrt predvideva tudi umik ukrajinskih sil na položaje, od koder ne bi mogle obstreljevati mest, in ustavitev ukrajinskih letalskih napadov. Zavzema se tudi za namestitev mednarodnih opazovalcev, ki bi nadzorovali prekinitev ognja, brezpogojno izpustitev vseh zapornikov, vzpostavitev koridorjev za begunce in humanitarno pomoč ter napotitev pomoči za obnovo infrastrukture v uničenih mestih Doneck in Lugansk.

Načrt, ki bi ustavil prelivanje krvi na vzhodu Ukrajine in vodil v stabilizacijo razmer, bi sprti strani po Putinovem mnenju lahko potrdili že na prihodnjem srečanju kontaktne skupine, predvidenem za jutri.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes izrazil pričakovanje, da bodo člani kontaktne skupine, v kateri poleg Rusije in Ukrajine sodelujejo še uporniki in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), na jutrišnjem srečanju v Minsku uporabili Putinove zamisli. »Upamo, da bodo (Putinove) pozive upoštevali predvsem Kijev in uporniški voditelji iz Donecka in Luganska,« je po navedbah agencijeInterfax dejal Lavrov. Dodal je, da je cilj mirovnega načrta sprtima stranema pomagati uskladiti prizadevanja za umirjanje konflikta. Pri tem je s praktičnimi koraki in skupaj z Ovsejem po Lavrovovih besedah pripravljena pomagati tudi Rusija, poroča Ria Novosti.

Podpora mirovnemu načrtu negotova

Podpora Putinovemu mirovnemu načrtu ni samoumevna. Med drugim se je med včerajšnjim simboličnim obiskom nekdanje članice Sovjetske zveze in zdajšnje članice zveze Nato Estonije nanj previdno odzval ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da je za ocenjevanje morebitnih učinkov predloga še prezgodaj. »To je priložnost, a videli bomo, kaj bo sledilo,« je dejal. Nekaj prepričevanja bo prav gotovo potrebnega tudi na strani upornikov. »Prekinitev ognja še ne pomeni premirja,« je za Intefax dejal njihov vodja iz Donecka Andrej Purgin, a dodal, da bodo, če bo Kijev prenehal z napadi, morali enako ravnati tudi oni. A če so bili uporniki in Obama previdni, je bil ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk v odzivu na Putinov predlog mirovnega načrta prav pesimističen. Mirovni načrt je zavrnil in ga označil za poskus Moskve, da bi Zahodu prikrila svoje resnične namere. »Ta načrt je le še en poskus, da bi mednarodni skupnosti zameglili oči pred vrhom Nata in da bi odvrnili skorajda že sprejeto odločitev Evropske unije o novem valu sankcij proti Rusiji,« je dejal Jacenjuk.

Kljub ostrini njegovih besed nekateri analitiki po pisanju agencije AFP že ocenjujejo, da bi Putinov predlog lahko ohladil razgrete glave in spodnesel zagon visokoletečim načrtom zveze Nato o krepitvi prisotnosti na vzhodu Evrope. Kot smo že pisali, so se namreč še pred začetkom zasedanja Severnoatlantskega zavezništva pojavile pobude, da bi v luči »ruske agresije« potrdili akcijski načrt pripravljenosti, ki z vzpostavitvijo tako imenovane bojne konice, posebne skupine sil za hitro odzivanje, predvideva krepitev navzočnosti Nata v vzhodni Evropi. Poleg tega naj bi se članice naposled resneje zavezale cilju, ki določa, da morajo za obrambo namenjati najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Na današnjem vrhu zveze Nato se bodo voditelji članic, med njimi ameriški predsednik Obama, britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel, sicer sestali tudi z ukrajinskim predsednikom Porošenkom. S srečanjem bodo po besedah vira iz britanske vlade ruskemu predsedniku Putinu poslali jasen signal o njihovi podpori ukrajinski suverenosti. Tudi Obama je poudaril, da mora Severnoatlantsko zavezništvo Ukrajini poslati nedvoumno sporočilo podpore. ZDA ukrepajo tudi na lastno pest − kot so včeraj sporočili iz Pentagona, bodo na vojaške vaje, ki bodo sredi meseca potekale v Ukrajini, poslale 200 svojih vojakov. Gre za prvo napotitev ameriških vojakov v Ukrajino, odkar je spomladi izbruhnil konflikt med vlado v Kijevu in uporniki na vzhodu države. Vaje bodo med 13. in 26. septembrom potekale v kraju Javorov, 60 kilometrov od Lvova, in vključevale 15 držav, skupno pa 1300 vojakov.

Zahodni voditelji so sicer ugotovili, da imajo za izražanje podpore z Ukrajino na voljo le malo konkretnih možnosti: predsednik Obama je namreč že izključil možnost neposredne vojaškega posredovanja, gospodarske sankcije, ki jih je Zahod uvedel proti Rusiji, pa morajo še pokazati svoj učinek. Diplomati menda zdaj razmišljajo o britanskem predlogu bojkota svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 2018 v Rusiji, Evropska unija pa pripravlja sveženj novih sankcij − odločitev bo predvidoma sprejeta do jutri.

Vir: Delo