Varnostni svet podaljšal mandat misiji Eufor v BiH

Varnostni svet Združenih narodov je včeraj za leto dni podaljšal mandat mirovni misiji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (Eufor). (Foto - Damir Sagolj, Reuters)12. november 2014, New York − Varnostni svet Združenih narodov je včeraj za leto dni podaljšal mandat mirovni misiji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (Eufor), piše Slovenska tiskovna agencija. Resolucijo je podprlo 14 članic VS, Rusija pa se je glasovanja vzdržala, ker niso bile upoštevane njene pripombe na besedilo, ki podpira integracijo države v evroatlanstke povezave.

O položaju v Bosni in Hercegovini je varnostnemu svetu poročal tamkajšnji visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko. Kot piše STA, veliko razlogov za optimizem ni našel, obenem pa je bosanske Srbe posredno opozoril, naj pozabijo na novo začrtovanje meja ali odcepitev. Poudaril je, da je treba prekiniti začarani krog političnih prepirov, ki državo vlečejo navzdol.

Veleposlanica Bosne in Hercegovine Mirsada Čolaković je zatrdila, da se v njeni državi veselijo naslednje faze približevanja EU, podobno podporo pa so izražali tudi veleposlaniki zahodnih držav. Le ruski veleposlanik Vitalij Čurkin je menil, da se države od zunaj ne sme potiskati v EU. »Smo proti mednarodni varnostni prisotnosti, ki se jo lahko razume kot instrument pospešitve integracije Bosne in Hercegovine v EU in zvezo Nato,« je po pisanju STA povedal Čurkin in se vzdržal glasovanja.

Britanski predstavnik v ZN Michael Tatham je poudaril, da tokrat prvič v 14 letih resolucija o Bosni in Hercegovini ni bila sprejeta soglasno, kar po njegovem mnenju kaže na rusko zaničevanje državljanov nekdanje jugoslovanske republike. Francoz Phillippe Bertoux pa je menil, da je Rusija vključila ukrajinski spor v povsem nepovezano zadevo.

Veleposlaniki držav članic varnostnega sveta so sicer večinoma izražali skrb zaradi stagnacije države, političnih prepirov in delitev, visoke stopnje brezposelnosti in slabega gospodarstva, Rusija pa je omenjala tudi nevarnost islamskega militarizma, še piše STA.

Vir: Delo