Žrtev konflikta v Ukrajini že več kot 6.000

Sergej Lavrov je po srečanju s Kerryjem pozdravil »oprijemljivi napredek« v implementaciji mirovnega sporazuma. (Foto - splet)3. marec 2015, Kijev − Vse odkar so aprila lani na vzhodu Ukrajine izbruhnili spopadi med vladnimi silami in separatisti, je bilo po podatkih Visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Saida Rada al Huseina v nasilju ubitih že več kot 6.000 ljudi.

Komisar ZN je v že devetem poročilu urada za človekove pravice o razmerah na vzhodu Ukrajine, ki ga je predstavil pred začetkom spomladanskega zasedanja Sveta ZN za človekove pravice, ostro obsodil »neusmiljeno uničevanje življenj civilistov in infrastrukture«. Pri tem je obe strani, vpleteni v konflikt, pozval, naj spoštujeta mirovni dogovor iz Minska in ustavita bombardiranje in druge sovražnosti, ki so ustvarile grozljive pogoje za življenje civilistov. Ti po njegovih besedah na konfliktnih območjih ostajajo bodisi zato, ker so bojijo za svoja življenja, če bi se drznili premakniti, bodisi ker hočejo zaščititi svoje otroke in druge sorodnike ter svojo lastnino bodisi zato, ker ne morejo odidi.

Čeprav je vzdolž glavne bojne črte na vzhodu Ukrajine po navedbah agencije AFP zadnje dni nekoliko bolj mirno, kar je vzbudilo upanje, da se bosta sprti strani le držali doseženega sporazuma, poročilo ZN opozarja, da se je konflikt vse od začetka leta močno zaostril, še posebej v okolici letališča v Donecku in strateško pomembnega mesta Debalceve. Poročilo omenja tudi aretacije, mučenje ujetnikov ter izginotja tako na eni kot na drugi strani.

Svet ZN za človekove pravice tudi o krizi v Ukrajini

V ospredju letnega zasedanja Sveta ZN za človekove pravice, ki se danes začenja v Ženevi, bodo predvidoma ukrajinska kriza, pa tudi razmere v Siriji in Iraku. Ob robu bodo predvidoma potekale tudi priprave na naslednji krog pogajanj o iranskem jedrskem programu.

Uvodnega se bodo udeležili številni zunanji ministri, med njimi ameriški in ruski, John Kerry in Sergej Lavrov, ki bosta danes nagovorila udeležence zasedanja. Slovenijo bo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko.

Še pred začetkom zasedanja sta za skupno mizo sedla Kerry in Lavrov. Slednji je po srečanju dejal, da pozdravlja »oprijemljivi napredek« v implementaciji mirovnega sporazuma, sklenjenega 15. februarja. Kot je povedal, je »premirje konsolidirano, težko orožje umikajo«.

Nekaj ur pozneje je o sestanku, ki je trajal skoraj uro in pol, na novinarski konferenci spregovoril tudi Kerry, ki je izrazil upanje, da bo današnji pogovor pripomogel k miru na vzhodu Ukrajine. »Srčno upam, da gre za začetek sprememb na bolje, kar bi bilo dobrodošlo za vse vpletene.« Poleg tega upa, da bosta že v prihodnjih nekaj urah, ne dneh, sprti strani začeli v celoti spoštovati dogovorjeno v Minsku. Doslej sta po njegovih besedah izpolnjevali le tisto, kar jima je najbolj ustrezalo, nasilja zato še ni konec.

Opozorilo Netanjahuju

Kerry je na tiskovni konferenci spregovoril tudi o iranskem jedrskem programu, natančneje o pogajanjih med Teheranom in šesterico mednarodnih pogajalk - ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije in Nemčije. Posvaril je, da bi javno razkritje podrobnosti pogajanj lahko ogrozilo sklenitev dokončnega dogovora, ki bi Iranu onemogočil razvoj jedrskega orožja. Imena izrelskega premiera Benjamina Netanjahuja neposredno ni omenil, a ameriška tiskovna agencija AP poroča, da naj bi že jutri Netanjahu v govoru ameriškemu kongresu razkril del še nedorečenih elementov dogovora, ki jih Izrael obravnava kot problematične. »Zaskrbljeni smo nad namigi, da bodo v prihodnjih dneh javno razpravljali o podrobnostih pogajanj, ki še potekajo. Jasno naj povem, da bo tako veliko težje doseči cilj ...,« je še opozoril.

Vir: Delo