Mirovne operacije Združenih narodov potrebujejo globalno podporo bolj kot kdajkoli prej

Hervé Ladsous, generalni podsekretar Združenih narodov za mirovne operacije. (Vir - ZN)Hervé Ladsous, generalni podsekretar Združenih narodov za mirovne operacije

Pred osemnajstimi meseci je bilo mesto Bentiu, kot večina mest v Južnem Sudanu, živahno, ljudje so trgovali in otroci so hodili v šolo. Misija Združenih narodov (ZN) v Južnem Sudanu (UNMISS) je takrat podpirala razvoj in gospodarsko rast najmlajšega svetovnega naroda.

Danes lahko obiskovalec oporišča misije, ki se nahaja izven mesta Bentiu, zagleda številne modro-bele nepremočljive šotore in zatočišča. Oporišče je postalo začasni dom približno 63.000 civilistom, ki iščejo zaščito pred kataklizmo nasilja. Slednje je mlado državo Južni Sudan zajelo ob izbruhu politične krize decembra 2013. Mesto Bentiu je zapuščeno in živi dokaz resnosti vojne ter odsotnosti končnega mirovnega sporazuma med vlado in opozicijskimi silami.

Takšne zgodbe se dogajajo po vsej državi. Mirovne sile zato trenutno v svojih sedmih oporiščih nudijo zaščito več kot 130.000 ljudem. Prihajajo vedno novi civilisti in iščejo zaščito pri ZN. Ljudje bežijo pred nepredstavljivim trpljenjem in hudimi kršitvami človekovih pravic.

Naše mirovne sile so civilistom po svetu pogosto edino upanje za boljše življenje. Nahajajo se v izjemno težkih okoliščinah, saj se dnevno soočajo s kompleksnimi grožnjami. Razporejene so po različnih delih sveta z namenom, da ščitijo  prestrašene civiliste, skrbijo za varnost in iščejo politične rešitve številnim konfliktom.

Takšen primer je Mali; naše mirovne sile si tam prizadevajo doseči stabilnost, a se hkrati soočajo z nasilnimi napadi s strani oboroženih skupin. Od ustanovitve Večdimenzionalne celostne stabilizacijske misije ZN v Maliju julija 2013 je bilo zaradi nasilnih napadov ubitih že 36 njenih pripadnikov in ranjenih več kot 170 oseb. Podobno stanje je tudi v Srednjeafriški republiki, ko je javni red in mir leta 2013 doživel kolaps ter smo bili priča etničnemu nasilju. Kljub vsemu se stanje vsaj nekoliko izboljšuje, saj je po državi nameščenih 10.000 pripadnikov mirovnih sil ZN, in sicer vojakov, policistov in civilistov, ki si prizadevajo za  vzpostavitev miru in varnosti. V začetku maja je država dosegla tudi mirovni sporazum med sprtimi stranmi, kar odraža težnjo ljudi, da v Srednjeafriški republiki enkrat za vselej zavlada mir. Naše mirovne sile bijejo bitko na negostoljubnem terenu, kjer podporne infrastrukture skorajda ni. Na izbruh nasilja se morajo odzvati hitro, saj le-to lahko hitro ogrozi že tako nestabilen mir.

Letošnji mednarodni dan pripadnikov mirovnih misij ZN, ki smo ga praznovali 29. maja, sovpada s 70. obletnico delovanja ZN. V zadnjih, skoraj sedmih desetletjih, so se naše mirovne operacije izkazale kot legitimne in zanesljive ter kot učinkovito sredstvo za zaščito civilistov in lažji prehod od konflikta k miru. V državah kot so Liberija, Timor-Leste ter Bosna in Hercegovina so mirovne operacije igrale ključno vlogo pri stabilizaciji posamezne države, ko so si le-te prizadevale za obnovo. Trenutno je po svetu več kot 125.000 vojakov, policistov in civilistov, ki opravljajo svoje poslanstvo v 16 mirovnih operacijah ZN po svetu. Gre za zgodovinske številke, ki so dokaz vere mednarodne skupnosti v mirovne operacije kot orodja za učinkovito vzpostavitev miru in varnosti.

Če želimo, da se bodo naše mirovne operacije še naprej učinkovito in odločno odzivale ​​na današnje konflikte in tiste v prihodnosti, potrebujemo močno mednarodno partnerstvo in pripravljenost celotne mednarodne skupnosti, da si deli breme in tveganja. V okoljih, kjer civilisti potrebujejo zaščito pred nepredstavljivim trpljenjem in so pripadniki mirovnih sil neposredne tarče nasilja, morajo mirovne operacije nujno služiti svojemu namenu. Naše misije zahtevajo dobro usposobljeno in izkušeno osebje iz številnih držav. Ko izbruhne kriza, morajo biti hitro tam, kjer se jih najbolj potrebuje. Če se želijo mirovne sile soočiti z edinstvenimi izzivi tega stoletja, potrebujejo tudi ustrezno opremo in druga sredstva. V Demokratični republiki Kongo na primer uporabljajo neoborožena zračna plovila brez posadke, da hitro pridobijo podatke o dogajanju s terena. S tem se izboljša uresničevanje mandata naših sil pri zagotavljanju varnosti lokalnega prebivalstva in njihove lastne varnosti, hkrati pa tovrstna plovila služijo kot svarilo oboroženim skupinam. V Maliju je inovativen koncept informacijskega centra izboljšal zbiranje informacij o nedržavnih akterjih in oboroženih skupinah za potrebe naše mirovne misije. Tovrstna sredstva mirovnim silam omogočajo, da še bolje zaščitijo tako ranljive skupine prebivalstva kot sebe, saj je samo v letu 2014 umrlo 126 naših pripadnikov mirovnih operacij.

Ključnega pomena je okrepitev sodelovanja vseh držav članic ZN. Ta proces se je že začel in bo pospešen ob letošnjem zasedanju Generalne skupščine, ko bo generalni sekretar ZN s številnimi svetovnimi voditelji gostil vrh o mirovnih operacijah ZN. Naš cilj je, da bodo naše mirovne operacije še bolj inovativne, prilagodljive in stroškovno učinkovite. Z letnim proračunom v višini nekaj manj kot 8,5 milijarde ameriških dolarjev, kar je manj kot pol odstotka svetovnih izdatkov za vojaške namene, stremimo k stroškovni učinkovitosti ter k uvajanju vedno novih pristopov za bolj učinkovito in uspešno izvajanje naših mandatov.

Mirovne misije dajejo rezultate, ker predstavljajo konsenz različnih interesov, kar pa je temeljno načelo delovanja ZN. V časih, ko prihaja do novih kriz in konfliktov, je cena ohranjanja miru visoka, posledice neuspeha pa resne. Prebivalci mesta Bentiu, kot tudi drugi civilisti pod zaščito mirovnih misij ZN po svetu, si zaslužijo operacije, ki so učinkovito orodje za zagotavljanje svetovnega miru in varnosti. Naše mirovne operacije potrebujejo globalno podporo bolj kot kdajkoli prej.

Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju