Kršitve človekovih pravic v Iranu in posredovanje velesil v Siriji

16. december 2015 - Vojna v Siriji, ki traja že od leta 2011 in je nastala kot posledica številnih konfliktov, kljub obsežnemu vojaškemu posredovanju, še ni dobila svojega epiloga. Nadaljnje načrte glede reševanje krize bodo države oblikovale v okviru mednarodnega srečanja.

K posredovanju in posledično tudi k reševanju nastale humanitarne krize, so pristopili tudi Združeni narodi, ki so v okviru Odbora za človekove pravice dvajsetega novembra sprejeli resolucijo, ki ostro nasprotuje posredovanju ruskih in iranski vojaških sil. Generalna skupščina je izrazila svojo zaskrbljeno zaradi kršitev človekovih pravic in dejala, da se bodo morali odgovorni za vojne zločine zagovarjati pred sodiščem.

Generalna skupščina je sprejela ne-obvezujočo resolucijo, ki jo je podprlo sto petnajst držav, v kateri Združeni narodi močno obsojajo vse napade na sirske položaje in zahtevajo, da državi nemudoma prenehata napadati položaje uporniški skupin, ki so v korist samo oklicane Islamske države, znane tudi kot Daesh, in ostalih terorističnih skupin, med kateri so Združeni narodi posebej izpostavili fronto Nusra. Poleg ruskih in iranskih zračnih napadov, resolucija močno obsoja vse tuje teroristične borce in tuje vojaške sile, ki se bojujejo v imenu sirskega režima, posebej so izpostavljene al Qudsove brigade, Islamska revolucionarna garda Irana in vojaške skupine, kot npr. Hezbollah. Izražena je tudi zahteva, da tuje vojaške skupine nemudoma zapustijo Sirijo.

V dokumentu so države izrazile tudi ogorčenje nad stopnjevanje nasilja, ki je povzročilo smrt vsaj 250,000 civilistov in prisililo več kot dvanajst milijonov Sircev, da zapustijo svoje domove in se podajo v neznano v iskanju boljšega in varnejšega življenja. Generalna skupščina je izrazila zahtevo za posredovanje Varnostnega sveta Združenih narodov in dodala, da bo v prihodnosti imelo pomembno vlogo tudi Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu, glede katerega je Varnostni svet že v preteklem letu zahteval, da sodi v primerih vojnih zločinov v Siriji, a so njegovo namero preprečile Rusija, Kitajska in sirske zaveznice.

Resolucijo, ki jo je pripravila Savdska Arabija, so podprle tako arabske države kot tudi zahodne velesile, med njimi Katar, Francija, Združene države Amerika in Združeno kraljestvo. Dokument obsoja zračne napade Rusije in Irana, ki so napadali položaje uporniških skupin, ki nasprotujejo režimu predsednika Bashar al-Assada, ki ga številne države krivijo za več kot pet let trajajočo vojno.

Oster odziv na vsebino sta podala tako iranski kot tudi sirski ambasador. Iranski ambasador pri Združenih narodih Gholamhossein Dehghani je dejal, da resolucija ne razločuje med ''teroristi, ki se bojujejo proti njim'' , medtem ko je sirski ambasador Bashar Ja'afari obtožil Arabce hinavščine, ki se kaže v obliki obsežnih kršitev človekovih pravic v Savdski Arabiji  in dodal, da Savdska Arabija, Katar in Turčija podpirajo teroristične skupine v Siriji.

Oster odziv prej omenjenih držav, je še dodatno podkrepilo mnenje Teherana, ko je dejal, da druge države podpirajo ločeno resolucijo, ki izpostavlja kršitve človekovih pravic v državi in tako širi ''iranofobijo''. Iran je poudaril, da bi se države trenutno morale osredotočiti na nevarnost, ki jim jo predstavljajo nasilni islamski ekstremisti.  

Ločeno resolucijo, ki jo je predlagala Kanada in po mnenju Irana ni ustrezna, so ambasadorju držav podprli s 76 glasovi v okviru Generalne skupščine. Resolucija izraža skrb glede uporabe smrtne kazni v Iranu in zahteva od Teherana, da preneha z uporabo mučenja in ostalih krutih, nečloveških oblik ravnanja, ki so jo v večji meri deležne ženske in manjšine. Ena izmed zahtev resolucije je tudi, da predsednik Hassan Rouhani uresniči svojo obljubo in predstavi kršitve človekovih pravic ter nemudoma predlaga izboljšave. Iranski ambasador Generalne skupščine je resolucijo označil kot sovražno in kratkoročno ter izpostavil grožnjo nasilnih ekstremističnih skupin. Dejal je, da je skušajo države podpisnice resolucije, širiti ''iranofobijo'' znotraj Generalne skupščine. Kljub ostremu odzivu Irana na resolucijo, pa so dejstva, ki jih je predstavil Ahmed Shaheed, poročevalec Združenih narodov za človekove pravice skrb vzbujajoča. Iran se je znašel pod drobnogledom zaradi uporabe drakonskih zakonov in smrtne kazni v obliki usmrtitev, ki naj bi do konca tega leta presegla število 1000.

V sirski državljanski vojni posredujejo poleg Združenih držav Amerike tudi številne evropske države, med njimi vidnejšo vlogo igrajo Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Rusija. Posredovanje evropskih držav se je močno okrepilo z naraščajočo grožnjo terorizma, kar dokazuje tudi izjava iz vrha francoske politike, da se bodo Francozi odzvali vsakič, ko bo državna varnost ogrožena. Zadnje čase pa se je omenjalo tudi sodelovanje zahodnih velesil in Rusije, a na konkretnejše dogovore še čakamo.

Kljub obsežnem evropskem posredovanju na vojnem območju, je italijanski premier Renzi na začetku meseca dejal, da se Italija še ne bo priključi koaliciji držav, ki vojaško posredujejo v Siriji, saj ne želijo, da se ponovi situacije iz leta 2011, ko so v okviru mednarodne vojaške akcije posredovali v Libiji, pomagali pri odstranitvi Gadafija, kar pa državi ni dalo stabilnosti, ki si jo je želela. Kljub temu pa poudarja, da so pripravljeni sodelovati, ko bo oblikovan konkreten načrt.

Slovenija v Siriji še ni posredovala, leta 2013 pa je tedanji minister za zunanje zadeve, Karel Erjavc, dejal, da bi Slovenija, posredovanje v Siriji obžalovala in da je edina rešitev nastalega konflikta, politična.

Pripravila: Andreja Friškovec