Ustanovljena maja 1948, je bila UNTSO prva mirovna operacija, ki so jo ustanovili Združeni narodi. Od takrat so vojaški opazovalci v okviru UNTSO ostali na Bližnjem vzhodu, da bi spremljali prekinitev spopadov (ceasefire), nadzirali sporazume o premirjih (armistice), preprečevali stopnjevanje izoliranih incidentov ter pomagali drugim mirovnim operacijam ZN v regiji, pri izpolnitvi njihovih pooblastil.
Osebjemisije je prav tako na voljo, da v kratkem času, oblikujejo jedro nekaterih drugih mirovnih operacij po vsem svetu. Razpoložljivost vojaških opazovalcev UNTSO za skoraj takojšnjo razmestitev, po tistem ko je Varnostni svet oblikoval novo misijo, je ogromno prispevala k zgodnji razmestitvi in uspehu teh novih operacij(UN Peacekeeping 2011b).
Ozadje
Misija UNTSO je bila vzpostavljena leta 1948, kot prva mirovna operacija OZN. Namen misije je nadzor premirja med Izraelom in sosednjimi državami, preprečevanje posameznih konfliktov in podpora drugim operacijam OZN v regiji.
UNTSO je kot oblika delovanja mednarodne skupnosti na Bližnjem vzhodu prisotna že več kot 60 let in kot taka počasi postaja konstanta mirovnih prizadevanj v regiji. Njen namen, ki je izključno opazovalne narave, je nadzor premirja med Izraelom in sosednjimi državami, preprečevanje posameznih konfliktov in podpora drugim operacijam OZN v regiji, z največjim poudarkom na UNIFIL in UNDOF.
Presek stanja
Misijo UNTSO, ki je izključno opazovalne narave, trenutno sestavlja 151 vojaških opazovalcev iz 23 držav. Delovanje misije podpira še mednarodno civilno osebje (97) in lokalno osebje (126).
Slovenski prispevek v operacije ZN je v primerjavi s sodelovanjem v MOM Nata in EU majhen. Kljub temu pa je sodelovanje v dveh misijah (UNIFIL in UNTSO) skoncentrirano na območje Bližnjega vzhoda, kar nakazuje na strateško pomembnost te regije za Slovenijo. Prav tako je pomembno dejstvo, da je Bližnji vzhod skupaj z Afriko izjemno varnostno nestabilno območje, kjer so misije ZN edini dolgoročnejši faktor, ki odpirajo opcijo stabilnejše prihodnosti. Zato je tudi s tega vidika povečano sodelovanje razvitih držav (tudi Slovenije) bistvenega pomena.
Slovenija sodeluje v UNTSO od leta 1998 in sicer konstantno z dvema vojaškima opazovalcema. Naloga slovenskih vojaških opazovalcev je nadzorovanje ohranjanja premirja in drugih sprejetih dogovorov med sprtima stranema na območju Izraela, Libanona in Sirije. Slovenska vojska je do sedaj tudi že dvakrat prevzela vodenje pisarne ZN za zveze v Bejrutu, ki skrbi za komunikacijo z libanonskimi oblastmi o zadevah povezanih z UNTSO in za vzdrževanje stika z državami, ki prispevajo vojaške opazovalce ter drugimi agencijami ZN v Libanonu.
Pot naprej
2009 je Vlada RS sprejela odločitev, da bo SV tudi v prihodnje sodelovala v operaciji UNTSO, in sicer z do petimi pripadniki. Na podlagi sprejetega sklepa bo SV v letu 2010 zagotavljala redno rotacijo štirih vojaških opazovalcev v 12 mesečnem ciklusu, občasno pa, glede na razpoložljivost, tudi vodjo vojaških opazovalcev v določenem sektorju.