19. januar 2015 - Potem ko je mednarodna skupnost šest let le nemo opazovala širjenje nigerijske skrajne islamistične skupine Boko Haram, ki se je v tem času razvila v eno najmočnejših paravojaških organizacij na svetu, so se za obračun z nigerijskimi skrajneži odločile sosednje države.
V zadnjem tednu so pripadniki Boko Harama večkrat prestopili kamerunske meje, minuli ponedeljek pa so celo napadli oporišče kamerunske meje v bližini nigerijske meje, kjer so sicer doživeli hud poraz. Opogumljeni s širitvijo ozemlja, ki ga imajo pod nadzorom, in pomanjkanjem kakršne koli omembe »vredne« opozicije s strani nigerijskih vladnih sil, so se skrajneži meje svojega »kalifata« očitno odločili razširiti tudi čez nigerijske meje, ki jih tako ali tako ne priznavajo. Kljub ponedeljkovem porazu so se minuli vikend zopet odpravili na »roparski pohod« v Kamerun, kjer so v obmejni vasi po poročilu prič ugrabili najmanj osemdeset ljudi – med njimi večinoma deklic in dečkov, ki se bo prek ko slej znašli na neuradnih tržnicah z belim blagom. Trgovina z ljudmi – še posebej z deklicami, ki jih prodajajo v suženjstvo – je namreč temelj financiranja verskih skrajnežev, ki so po zagotavljanju obveščevalnih virov v zadnjih letih po zgledu Islamske države postali »samopreskrbni«. Kot taki so še veliko bolj nevarni, saj naj bi vse ključne odločitve sprejemali sami.
Afriško posredovanje?
Kljub temu da so se Čad, Kamerun, Niger in Nigerija že dogovorili za vzpostavitev skupnih enot za boj proti Boko Haramu in varovanje meja, kakršne koli skupne vojaške operacije še ni bilo. Nigerija, ki ima eno največjih vojska v Afriki in zanjo nameni neverjetnih dvajset odstotkov proračuna, je sicer za bojevanje proti skrajnežem ustanovila posebni sedmi korpus, a denar je poniknil v (globokih) žepih visokih častnikov, Boko Haram pa je ozemlje pod svojim nadzorom še dodatno razširil. Po pokolu v mestecu Baga na presušenih obalah Čadskega jezera, v katerem so islamistični bojevniki pobili več sto ljudi (po podatkih Amnesty Interantional celo okoli 2000), o katerem zahodni mediji niso poročali, so se afriške države vendarle odločile ukrepati. Čadski predsednik Idriss Deby, sicer eden najbolj »umazanih« igralcev darfurske vojne in občasni podizvajalec francoske zunanje politike v Afriki, je proti severovzhodni Nigeriji, ki jo nadzira Boko Haram, poslal več sto svojih elitnih vojakov. Ti naj bi v bližino opustošenega mesteca Baga, ki so ga islamisti med svojim krvavim plesom zravnali z zemljo, kar dokazujejo tudi satelitski posnetki, prišli najkasneje v oseminštiridesetih urah. Prihod čadskih vojakov, ki slovijo po svoji »učinkovitosti« in so včeraj že prispeli na kamerunsko-nigerijsko mejo, bi utegnil močno vplivati na dogajanje v varnostno dodobra nevralgični regiji.
John Mahama, predsednik Gane, ki trenutno predseduje Zvezi zahodnoafriških držav (ECOWAS), se je že pred dnevi jasno zavzel za regionalno vojaško posredovanje na območjih, ki so pod nadzorom Boko Harama, a Afriška unija takšne vojaške operacije za zdaj ni odobrila. Mahama je Afriško unijo pozvala, naj organizira vrh, na katerem bi moral biti po njegovih besedah sprejet akcijski načrt, ki se bo stalno spopadal z vprašanjem terorja na afriški celini. »Ne moremo molčati in nepremično čakati na mednarodno skupnost, da bo posredovala namesto nas. Ne zdaj, ko v njihovih domovih, na ulicah in v njihovih vaseh koljejo in zažigajo naše brate in sestre,« je bil odločen ganski predsednik.
Vir: Delo