Mirovni načrt na življenjskih aparaturah

Tako so vozilo opazovalcev Združenih narodov pred dnevi v provinci Idlib obkrožili prebivalci vasi Kfarnebel. (Foto - Reuters)2. junij 2012 - Skoraj dva meseca po začetku izvajanja mirovnega načrta Kofija Anana za Sirijo se državljanska vojna nadaljuje z vso silovitostjo, mednarodni skupnosti pa v vse bolj nepreglednih razmerah ne uspe storiti nič drugega kot izreči nove obsodbe nad pokoli zadnjih dni.

"Združeni narodi nimajo načrta B," je tik pred včerajšnjo obsodbo zadnjega pokola v mestu Hula dejal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Čeprav je še v začetku tedna po strahovitih poročilih o 108 ubitih prebivalcih Hule spet kazalo, da vse več zahodnih držav ponovno razmišlja o vojaški intervenciji v Siriji, je plamen tega ognja do konca tedna že ugasnil.

Nemoč OZN med medsebojnimi obtoževanji ZDA in Rusije

Diplomatsko kolesje okrepljene telefonske diplomacije med Parizom, Berlinom, Washingtonom in Ankaro se je vrnilo v ustaljene tirnice zadnjih mesecev. Svet za človekove pravice Združenih narodov, najvišji organ svetovne organizacije, ki spremlja spoštovanje in kršitve človekovih pravic po svetu, je spet dobil priložnost za izredno sejo. Obsodba pokola v Huli (v četrtek mu je sledil še pokol 13 oseb v vasi Al Kusair) je bila pričakovana, pozicije posameznih držav pa nepresenetljive, saj ostajajo nespremenjene že več mesecev. Mednarodna skupnost je še naprej v pat poziciji. Za vojaško ukrepanje zoper režim Bašarja Al Asada brez avtorizacije varnostnega sveta ZN ne obstaja zadostna pripravljenost v mednarodni skupnosti. Zapleteni regionalni klobčič geostrateških interesov in zavezništev ter podpora Rusije in Kitajske sirskemu režimu manjšajo možnosti za hitro končanje državljanske vojne.

Medsebojna obtoževanja med Rusijo in ZDA se medtem stopnjujejo. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton Moskvo obtožuje, da podpihuje državljansko vojno v Siriji s pošiljkami orožja za Asadov režim. Podobni očitki iz Kremlja letijo na Zahod in peščico arabskih držav, ki v strahu pred iransko regionalno prevlado oborožujejo sirske upornike, torej nasprotnike strateškega partnerstva Irana in Sirije. Tako Zahod kot Rusija sicer uradno zagotavljata, da sirskega bojišča ne oskrbujeta s svojim orožjem. Združenim narodom v takšnih razmerah starih hladnovojnih delitev ne preostaja nič drugega, kot da opazovalci misije UNSMIS v Siriji popisujejo dogajanje in pričevanja lokalnega prebivalstva, agencija ZN za pomoč beguncem (UNHCR) pa za pobegle Sirce skrbi naprej v sosednjih državah. Nemočna je tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay. Zgolj nemočno ugotavlja, da zadnji pokol v Huli predstavlja zločin proti človečnosti, odgovorni pa bi morali pristati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu (ICC). Toda razdeljen varnostni svet doslej še ni našel skupnega jezika, da bi se zločini v Siriji predali v obravnavo ICC.

Na Zahodu se medtem ob naraščajočem številu civilnih žrtev nadaljuje sedaj zgolj še retorično spraševanje: ali bi se z mednarodno vojaško intervencijo v Siriji državljanska vojna okrepila ali bi se vsaj za krajši rok prekinila morija? Ker ne obstaja načrt B, je ta dilema lažna.

Anan bi pozdravil nove ukrepe

Glavni adut za notranjo sirsko rešitev državljanske vojne ostaja mirovni načrt posebnega posrednika Združenih narodov in Arabske lige Kofija Anana. Toda doslej nobena od šestih točk načrta (ta med drugim predvideva končanje vseh sovražnosti, umik vojske v vojašnice, zagon političnega procesa z opozicijo, svobodno gibanje opazovalcev in novinarjev po državi) ni bila uresničena. "Frustriran sem in neučakan," je po včerajšnjih pogovorih v Libanonu o uresničevanju svojega mirovnega načrta dejal Anan. Nekdanji generalni sekretar ZN se je mudil v zahodni sosedi Sirije, kamor je državljanska vojna v minulih tednih že pljusknila v manjših valovih. Enajst mrtvih med Asadovimi podporniki in nasprotniki v severnem libanonskem mestu Tripoli konec maja je predstavljalo jasen opomin, da je regionalna destabilizacija Levanta zaradi nadaljevanja državljanske vojne v Siriji še kako realna možnost. Razen izrazov svoje frustriranosti in zaskrbljenosti Anan v Libanonu ni imel kaj prida ponuditi. Posredno je zavrnil poziv upornikov, naj se njegov mirovni načrt razglasi za spodletelega in se tako upornikom omogoči, da poskrbijo za zaščito civilnega prebivalstva. Britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant je ocenil, da je Ananov načrt dejansko priključen na življenjske aparature, a teh v tem trenutku še nihče ni pripravljen izključiti.

Anan želi vztrajati pri poskusih mirne razrešitve državljanske vojne, pri čemer pa ni osamljen. A tudi pri njem očitno zori prepričanje, da bo potreben nov angažma varnostnega sveta. "Če bodo na mizi novi ukrepi, bom rekel bravo in jih pozdravil," je pristavil. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin sta včeraj izrazila željo po mirni razrešitvi konflikta, a sta si podobno kot številni svetovni voditelji še naprej zatiskala oči, da v Siriji že sedaj poteka državljanska vojna. Malce bolj neobremenjeno z dnevno politiko je razmere v Siriji in regiji za televizijsko mrežo CNN ocenil nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, sicer soprog aktualne ameriške zunanje ministrice. Vse slabše razmere v Siriji so po njegovem mnenju podobne tistim v Bosni in Hercegovini v letih 1993 in 1994. ZDA so takrat potrebovale dve leti, preden so se skupaj s koalicijo držav odločile za vojaško intervencijo v BiH.

Vir: Dnevnik