Leto 1997 je bilo prelomno leto za aktivnejšo vlogo Slovenije kot članice mednarodne skupnosti pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, saj so se tega leta prvič na misijo v tujino napotili tako pripadniki Slovenske vojske (SV) kot tudi prvi civilni policisti (Juvan 2010, 1). Prva enota SV, ki je štela 25 pripadnikov, je leta 1997 sodelovala v mirovni operaciji ALBA v Albaniji, pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Od takrat je mogoče zaznati bistveno številčno povečanje sodelovanja pripadnikov SV v misijah v tujini, ki je vrhunec doseglo leta 2007, ko se je na misijo na Kosovo v sile KFOR prvič odpravil celotni bataljon SV. Leta 2010 je na misijah in operacijah v tujini sodelovalo 449 pripadnikov SV (Juvan 2010, 2).Slovenija je takrat sodelovala v 13 mirovnih operacijah, med drugim v misiji v Darfurju (UNAMID), mirovni misiji Združenih narodov v Sudanu (UNMIS) ter misiji Združenih narodov v DR Kongu (MONUC) (Roglič 2010). Trenutno pa prispeva pripadnike za misije UNTSO (operacija OZN na Bližnjem vzhodu), UNMIK (misija OZN na Kosovu) in UNIFIL (sile OZN v Libanonu) (Permanent mission of the Republic of SLovenia to the United Nations. n.d.), v vseh mednarodnih operacijah in misijah pa je leta 2011 delovalo približno 450 pripadnikov Slovenske vojske (Slovenska vojska 2011).
V mirovnih operacija sodelujejo visoko specializirani pripadniki vojske. Sloveniji je v razmeroma kratkem obdobju uspelo usposobiti pripadnike in pripadnice Slovenske vojske za visoko profesionalno udeležbo v mirovnih silah, za katero je država dobila pozitivne ocene. Prav tako je Slovenija razvila določeno mero raznovrstnosti v udeležbi v mirovnih operacijah, ki ji dajejo osnovo za opravljanje dolžnosti do mednarodnega miru v celoti (Türk 2011).
V mirovnih operacijah se krepi tudi policijska komponenta. Z razvojem mirovnih operacij bo ta komponenta postajala vse pomembnejša, zato mora Slovenija najti načine za krepitev in razvoj te komponente. Na pomembnosti pridobivajo tudi civilne komponente mirovnih operacij. Slovenija na tem področju šele začenja svoje delovanje, vendar pa se zaveda, da bo ravno civilna komponenta tista pri kateri bo lahko največ prispevala (Türk 2011).
Slovenska vojska je doslej sodelovala v sledečih mirovnih operacijah (Grošelj, 2007):
- v okviru OZN: operacija OZN na Bližnjem vzhodu (UNTSO), operacija OZN na Cipru (UNFICYP) ter misiji OZN na Kosovu (UNMIK);
- v okviru OVSE: operacija Alba;
- v okviru NATO: stabilizacijske sile v Bosni in Hercegovini (SFOR), mednarodne sile na Kosovu (KFOR), mednarodne sile v Afganistanu (ISAF);
- v okviru EU: operacije Concordia, Althea, evropske sile v DR Kongo;
- ter drugih mednarodnih operacijah slovenske vojske: Nato sile v Albaniji (AFOR), Nato misija v Iraku (NTM-I), operacija v Pakistanu.
Slovenska policija je doslej sodelovala v sledečih mirovnih operacijah (Grošelj, 2007):
- mirovna operacija Zahodnoevropske unije (MAPE);
- v okviru OZN: prehodna uprava OZN na Vzhodnem Timorju (UNTAET/UNMISET), mednarodne policijske sile OZN na Kosovu (UNMIK-CIVPOL), urad visokega predstavnika v BiH (OHR);
- v okviru OVSE: Kosovska policijska akademija OVSE (KPSS), opazovalna misija OVSE v Skopju (SMMS);
- v okviru EU: policijska misija EU v BiH (EUPM 1 in 2), Proxima EUPOL;
- ter drugih mirovnih operacijah slovenske policije: mednarodna policijska misija v Afganistanu (IPTM), mednarodni policijski izobraževalni center v Jordaniji (JIPTC).